Monday & Kennington
Povežimo se
Monday & Kennington d.o.o.
Dunajska cesta 158
SI-1000 Ljubljana
Kontakt
info@monday-kennington.com
Tel.: +386 31 753 828

Digitalna konkurenčnost: Slovenija napredovala za eno mesto

Znani so novi podatki o vrednosti Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020. Slovenija je napredovala za eno mesto. Gledano v celoti sicer napreduje počasneje od evropskega povprečja.

Evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic s poročili o Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI (Digital Economy and Society Index). Poročila o državah združujejo predvsem kvantitativne izsledke v petih razsežnostih indeksa: (1.) povezljivost, (2.) človeški kapital, (3.) uporaba internetnih storitev, (4.) integracija digitalne tehnologije, (5.) digitalne javne storitve.

Med 28 državami je v krovnem razvrščanju Slovenija uvrščena na 16 mesto, kar je nekoliko pod evropskim povprečjem. Svojo oceno je izboljšala v vseh petih razsežnostih, vendar je v razvrstitvi napredovala le na področju integracije digitalnih tehnologij. Nad povprečje EU se Slovenija uvršča v kategorijah na področju splošne razširjenosti fiksnih širokopasovnih povezav, pokritosti s fiksnim visoko zmogljivim omrežjem in pokritosti z omrežjem 4G.

Aktualno sliko je zaznamovala pandemija koronavirusa. Ta je pokazala, kako pomembne so digitalne dobrine za naša gospodarstva ter kako omrežja in povezljivost, podatki, umetna inteligenca ter osnovne in napredne digitalne spretnosti ohranjajo naša gospodarstva in družbe s tem, da omogočajo nadaljevanje dela in spremljanje širjenja virusa.

Digitalna tehnologija bo imela ključno vlogo tudi v gospodarskem okrevanju. EU se je namreč zavezala k podpori uvajanju visokozmogljivih omrežij, digitalnih spretnosti in znanj, digitalizaciji podjetij in javne uprave.

 

Digitalna konkurenčnost Slovenija

 

 

1. Povezljivost

V letu 2019 je Slovenija napredovala počasneje od povprečja EU in se je v povezljivosti uvrstila na 16. mesto.

Splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav ostaja stabilna pri 83 % in je nad 78% odstotnim povprečjem EU. Slovenija je za 5 odstotnih točk povečala svojo razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s in se tako približala 26-odstotnemu povprečju EU. Nekoliko se je izboljšala pokritost s hitrimi omrežji naslednje generacije.

Pokritost z visokozmogljivim omrežjem, ki je nad 44-odstotnim povprečjem EU, se je še naprej izboljševala, vendar počasneje kot v preteklih letih, in sicer je dosegla 66 %. Pokritost z omrežjem 4G je splošno razširjena in zajema 99 % gospodinjstev. Slovenija je povečala razširjenost svojih mobilnih širokopasovnih povezav na 81 naročnikov na 100 prebivalcev, vendar je še vedno daleč pod povprečjem EU, ki znaša 100 naročnikov.

Država se še naprej sooča z digitalno vrzeljo med urbanimi in podeželskimi območji v pokritosti s fiksnimi omrežji naslednje generacije, znatno pa se razlikuje tudi delež optičnih povezav.

 

digitalna konkurečnost slovenija povezljivost

Klik za povečavo

 

 

2. Človeški kapital

Pri razsežnosti človeškega kapitala Slovenija ostaja na 15. mestu med 28 državami članicami EU. Ravni osnovnih digitalnih spretnosti in znanj ostajajo pod povprečjem EU. Samo 55 % prebivalcev v starosti od 16 do 74 let ima vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja (v celotni EU 58 %).

Delež strokovnjakov za IKT je nekoliko nad povprečjem EU (4 % v primerjavi s 3,9 % v EU). Diplomanti IKT v Sloveniji predstavljajo 3,7 % vseh diplomantov. Ena od največjih prednosti Slovenije je njen človeški kapital.

Znanje, potrebno za digitalno preobrazbo, je v državi že skoncentrirano. Odraža se v velikem številu zagonskih podjetij za IKT (ki presega povprečje EU) in velikem deležu diplomantov v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. Digitalna infrastruktura je dobra in stabilna. Slovenija je zato prepoznana kot potencialni referenčni model za uvedbo novih digitalnih tehnologij in novih nišnih poslovnih modelov.

 

digitalna konkurečnost slovenija človeški kapital

Klik za povečavo

 

 

3. Uporaba internetnih storitev

Na splošno je uporaba internetnih storitev v Sloveniji pod povprečjem EU. Delež prebivalcev, ki niso še nikoli uporabljali interneta, se sicer še naprej zmanjšuje (z 18 % v letu 2017 na 13 % v letu 2019), vendar ostaja nad povprečjem EU (9 %). Nasprotno pa se je delež uporabnikov interneta povečal s 77 % na 81 %, vendar ostaja pod povprečjem EU, ki je 85 %.

Ljudje v Sloveniji radi sodelujejo pri različnih spletnih dejavnostih, podobno kot v preostali EU. V primerjavi z EU so med višje uvrščenimi dejavnostmi branje novic (76 % v primerjavi z 72-odstotnim povprečjem EU) ter poslušanje glasbe, gledanje video posnetkov in igranje iger (84 % internetnih uporabnikov v primerjavi s povprečno 81 % v EU). Leta 2019 je bila uporaba spletnega bančništva (57 % internetnih uporabnikov) znatno manjša od povprečja EU (66 %).

 

digitalna konkurečnost slovenija uporaba internetnih storitev

Klik za povečavo

 

 

4. Integracija digitalne tehnologije

Pri integraciji digitalne tehnologije v podjetjih je Slovenija na 15. mestu med državami EU. V primerjavi s preteklim letom je država v razvrstitvi napredovala za eno mesto.

Slovenska podjetja izkoriščajo priložnosti, ki ju ponujata elektronska izmenjava informacij (uporablja jo 33 % podjetij v primerjavi s povprečjem EU, ki je 34 %) ter uporaba družbenih medijev (uporablja jih 24 % podjetij v primerjavi s 25 % v celotni EU). Pri uporabi velepodatkov, storitvah v oblaku, MSP, ki prodajajo prek spleta, ter prometu pri e-trgovanju so prav tako blizu povprečja EU.

Sprejetje digitalnih tehnologij in poslovnih modelov na splošno dobro napreduje, vendar nekateri sektorji (MSP) zaostajajo. Digitalna preobrazba dobro napreduje v avtomobilskem sektorju, etrgovanju, turizmu, inovacijah v sestavljenih materialih in podjetjih, vključenih v tuje vrednostne verige. Poleg tega je Slovenija močna na nekaterih področjih, kot so robotika, finančna tehnologija, kibernetska varnost in umetna inteligenca.

Ozaveščenost o potrebi po integraciji digitalnih tehnologij v poslovne procese je vse večja. Po podatkih EIB je 75 % slovenskih podjetij delno ali v celoti uvedlo vsaj eno digitalno tehnologijo. Ta delež krepko presega povprečje EU, ki znaša 57 %.

 

digitalna konkurečnost slovenija integracija digitalne tehnologije

Klik za povečavo

 

 

5. Digitalne javne storitve

Pri digitalnih javnih storitvah je Slovenija med državami EU trenutno na 17. mestu. Država je uspešna v kazalniku odprtih podatkov, pri katerem se uvršča na 10. mesto.

Samo 59 % slovenskih uporabnikov interneta aktivno uporablja storitve e-vlade v primerjavi s povprečno 67 % v EU. V Sloveniji je na voljo širok nabor osnovnih spletnih storitev za podjetja. Kljub temu je uporaba teh storitev v podjetjih manjša od povprečja EU. Ocena Slovenije pri digitalnih javnih storitvah za podjetja je 77 v primerjavi z 88 za EU. Med razlogi za manjšo razširjenost sta morda majhno zaupanje in neobstoj edinstvenih in varnih identifikatorjev. Številke kažejo, da je Slovenija sicer nominalno znatno napredovala pri vseh kazalnikih na področju digitalnih javnih storitev, ni pa napredovala v svoji uvrstitvi.

Slovenija je zelo uspešna v podatkovnem gospodarstvu. Slovenska podjetja se uvrščajo med najboljša tri v EU na področju ponovne uporabe podatkov javnega sektorja, pri čemer dobro izkoriščajo široki nabor obsežnih zbirk podatkov, ki so na voljo javnosti. Slovenija pripravlja podatkovno strategijo in načrtuje razvoj integriranega podatkovnega skladišča, da bi se vladnim organom, državljanom in podjetjem omogočil uporabnikom prijaznejši dostop do podatkov javnega sektorja. To naj bi predvidoma okrepilo uporabo novih podatkovno oprtih rešitev in umetne inteligence

 

digitalna konkurečnost slovenija digitalne javne storitve

Klik za povečavo

 

 

Postavite digitalizacijo na agendo!

Od vsakodnevnih opravil, zahtevnih poslovnih procesov do upravljanja skupin ali skupnosti – digitalne tehnologije vse bolj vstopajo v naš svet in spreminjajo načine delovanja. Mnoge organizacije in podjetja si zato prizadevajo uvajati spremembe in izboljšave, ki jih prinašajo nova digitalna orodja. Bodisi z namenom ustvarjanja novih trendov in poslovnih priložnosti ali pa zagotavljanja konkurenčnih prednosti. Naj vam pomagamo pri premagovanju digitalnih izzivov!

Ta stran uporablja piškotke.